Kuhanje me spremlja že od malih nog. Spomnim se, kako je mama nekoč moji 12 let starejši sestri naročila, naj dokonča kosilo. Ona ni bila povsem prepričana, kaj narediti, jaz pa sem hodil za njo po vrtu in ji razlagal, katero začimbo naj uporabi in kako naj pripravi jed. Že takrat me je očitno vleklo v kuhinjo.

Kasneje sem kuhanje bolj ali manj prepustil mami. Šele po poroki so se stvari zares spremenile. Moja žena prihaja iz okolja, kjer se ni veliko eksperimentiralo z novimi jedmi, sam pa sem bil že pošteno naveličan vedno istih okusov. Tako sva si v času covida zadala izziv: vsak dan pripraviti nekaj novega, brez ponavljanja.

In uspelo nama je. Dolgo časa.

Potem pa je življenje naredilo svoje. Zaključevanje študija, služba, vsakodnevne obveznosti… in kasneje še hčerka. Čas za eksperimentiranje se je skrčil, midva pa sva se počasi vrnila k starim, preverjenim jedem.

Pred kratkim sem ugotovil, da me to ne zadovolji več.

Zato sem se odločil, da se vrnem k izzivu Zadal sem si cilj: eno leto, 365 dni, 365 različnih jedi. Brez ponavljanja. Z več poguma, več raziskovanja in več okusa.

To ni samo kuharski projekt. Je izziv, disciplina in način, kako ponovno vnesti kreativnost v vsakdan.